For other languages, please click below:
Na severozahod!
Albanske migracije v Jugoslaviji (1953-1989).
Na Centru za študije jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu nam je v čast predstaviti pričetek novega raziskovalnega projekta: “Na severozahod! Migracije Albancev znotraj Jugoslavije (1953-1989),” ki ga financira Avstrijska raziskovalna agencija (FWF) P 32345. Projekt se začne z aprilom 2020, vodi pa ga Rory Archer.
Nekateri vidiki albanskih migracij so bili v preteklosti raziskani do te mere, da je Russell King, ugleden raziskovalec s tega področja, Albanijo označil za “laboratorij” migracijskih in razvojnih študij. Veliko študij se je v preteklosti ukvarjalo z izkušnjami albanskih migrantov v državah kot so Grčija, Italija, Švica ter preučevalo vpliv migracij na mesta in vasi v Albaniji, na Kosovu in v Makedoniji. Velikemu številu študij navkljub pa je bilo v raziskovanju spregledanih več ključnih aspektov. Ti vključujejo predvsem izkušnje Albancev iz Kosova (in Makedonije), ki so v času socializma množično migrirali znotraj Jugoslavije.
Z 8% celotnega prebivalstva v 1980-ih so Albanci v Jugoslaviji predstavljali največjo neslovansko skupino. Četudi pretežno ruralnega izvora so se albanski delovni migranti v iskanju zaposlitve najpogosteje preseljevali v jugoslovanska industrijska središča. V okviru projekta z uporabo zgodovinopisnih in zgodovinsko-antropoloških metod raziskujemo albanske delovne migracije iz jugoslovanskega jugovzhoda na severozahod, natančneje v Slovenijo in na Hrvaško, med letoma 1953 in 1989.
Prvi cilj raziskave je orisati, kako so zgodovinsko gledano državne oblasti razumele in obravnavale migracije jugoslovanskih Albancev v Slovenijo in na Hrvaško. Drugi raziskovalni cilj je preučiti, kako so lokalne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem gledale na ter upravljale migracije. Tretji, najpomembnejši raziskovalni cilj pa je preučiti, kako so albanski migranti sami razumeli ta migracijski proces. Četrti in zadnji raziskovalni cilj primerja notranjo jugoslovansko migracijo Albancev z znatno boljše dokumentirano jugoslovansko migracijo iz socialistične Jugoslavije v zahodno Evropo, kot tudi z jugoslovanskimi migracijskimi trendi preseljevanja iz podeželja v mesta.
Metodološki temelj raziskovanja je analiza knjižničnega in arhivskega gradiva na eni, ter obsežnejši, z ustnozgodovinsko metodo zbrani intervjuji na drugi strani. Raziskovalca na projektu bosta zbirala osebna pričevanja na dveh raziskovalnih krajih, posvečenih albanski migraciji: v hrvaški Istri ter v Sloveniji.
V projektu se sklicujemo na nedavne ugotovitve in pristope na področju jugovzhodno-evropskih študij rase, etničnosti ter razreda. Prav tako upoštevamo medsebojno prepletenost ter interakcijo teh identifikacijskih kategorij v sklopu raziskovalne paradigme intersekcionalnosti.
V raziskavi predpostavljamo, da so migrantske izkušnje Albancev zaznamovali dejavniki kot so vera, (muslimanska, katoliška, svetovna), spol (moški ali ženski?), mesto izvora (podeželski ali mestni?) ter politična usmerjenost (zvesti komunisti ali simpatizerji nacionalizma?). Navedene kategorije se prepletajo, kar se odraža v različnih materialnih položajih posameznikov. Cilj raziskovanja je previdno ‘razvozlati’ prav te položaje.
Pričujoča raziskava doprinaša tudi k razpravam na polju zgodovine migracij jugovzhodne Evrope in jugoslovanskega zgodovinopisja. Vzemši v obzir širši okvir migracijskih študij, nudi izbrana empirična študija ilustrativen primer medkulturnih migracij, ki se odvijajo znotraj državnih meja v kontekstu socialistične modernizacije.
V decembru 2020 sta raziskovalca projekt predstavila na Univerzi v Gradcu (preko platforme Zoom). Posnetek si lahko ogledate na spodnji povezavi: